PERSONALIZIRANO UČENJE

21 Prilagodljivi učni sistemi

Predstavljajte si, da vaši učenci odgovarjajo na vprašanja iz obsežnega seznama. Sedijo eden poleg drugega in skušajo priti do rešitev.

Ali imajo težave z razumevanjem določenih konceptov?

Ali se vam zdi, da imajo napačno predstavo o določeni temi?

Ali so učenci vznemirjeni, ali potrebujejo dodatno spodbudo?

Kot učitelj jim lahko daste kakšen namig, jih opozorite na to, kar so spregledali.

Lahko se zgodi tudi, da se učencem zastavljen problem zdi prelahek in se začnejo dolgočasiti. V tem primeru jim dodelite zahtevnejšo nalogo.

“Diary of a teaching machine” by [ Ed ] je licenciran pod CC BY-NC-SA 2.0. Če si želite ogledati kopijo te licence, obiščite https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.0/?ref=openverse.

Inteligentni tutorski sistemi (ITS) so zasnovani tako, da posnemajo vlogo učitelja1. So posebna vrsta prilagodljivih učnih sistemov, ki učenca vodi skozi vse korake postopka, do rešitve. Po potrebi ITS ponujajo namige in povratne informacije. Zaradi tega so primernejši za predmete, kot je matematika, kjer so problemi in rešitve jasno opredeljeni2. V zadnjem času pa so na voljo tudi ITS za druge šolske predmete.

Prilagodljivi učni sistemi in učenje

O prilagojenem učenju govorimo takrat, ko digitalna orodja in sistemi ustvarjajo individualne učne poti, torej zaporedje aktivnosti (korakov), ki ga je potrebno izvesti, da se učenec nauči določene vsebine ali veščine. Učne poti so odvisne od prednosti, slabosti in hitrosti učenja vsakega posameznika3,4.

Ideja o stroju, ki se zna prilagajati učencu, sega v petdeseta leta prejšnjega stoletja. Z razvojem tehnologije so danes možnosti za to praktično neomejene. Takšne prilagodljive učne sisteme je mogoče uporabljati za različne namene – za reševanje problemov, za ocenjevanje ipd.

Trg ponuja veliko število prilagodljivih učnih sistemov ter celo orodja, s katerimi lahko sami ustvarite takšne sisteme brez kakršnegakoli programerskega predznanja. To lahko sicer zahteva veliko časa in sredstev, učiteljem pa ni treba spreminjati svojega učnega načrta ali sloga, da bi takšen sistem ustrezal njihovim učnim uram. Ne glede na vrsto in obliko sistema so tehnologije za ustvarjanje takšnih prilagodljivih učnih sistemov zelo različne in seveda, vsi sistemi niso enaki.

Pri izbiri sistema morate preveriti, kako prilagodljiv je, kateri del učenja personalizira in ali učitelju omogoča vnos lastnih prilagoditev. Pomembno je razmisliti tudi o praktičnih vidikih: kakšna oprema je potrebna za delovanje sistema, koliko stane in ali je v ceno vključeno tudi usposabljanje.

Vrste prilagodljivih učnih sistemov

ITS (gl. zgoraj) so prilagojeni in interaktivni. Učenje vrednotijo v realnem času. Na mikro ravni prilagodijo povratne informacije, medtem ko učenec rešuje nalogo; na makro ravni se odločijo, katera naloga bo predlagana v naslednjem koraku – podobno kot YouTube priporoča naslednji videoposnetek za ogled. Enostavni tutorski sistemi uporabljajo odločitvena drevesa za generiranje pravil o vrsti povratnih informacij, ki jih bodo posredovali. Drugi sistemi sežejo onkraj vnaprej določenih pravil in za prilagoditev svojega delovanja uporabljajo strojno učenje1.

“Diary of a teaching machine” by [ Ed ] je licenciran pod CC BY-NC-SA 2.0. Če si želite ogledati kopijo te licence, obiščite https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.0/?ref=openverse.

Prilagodljivi učni sistemi lahko presegajo tutorstvo. Na primer, t. i. raziskovalni učni sistemi omogočajo učencem, da raziskujejo učno okolje in izberejo vsebine, ki jih zanimajo. Igričarski sistemi vse ponujajo v obliki igre, pri kateri učenec napreduje na višjo stopnjo za tem, ko obvlada nižjo.

Ne glede na vrsto morajo vsi prilagodljivi učni sistemi podpirati učenca do točke, ko zna samostojno rešiti nalogo6. Spodbujati morajo razmišljanje in podpirati sprejemanje odločitev. Prav tako morajo biti sposobni svoje odločitve pojasniti učitelju in učencu.

Ko gre za izbiro in uporabo prilagodljivega učnega sistema ali za odločitev, ali takšen sistem sploh uporabljati ali ne, strokovnjaki svetujejo, da se vrnete k osnovnim zakonitostim učenja2. Vprašajte se, katero učno potrebo obravnavamo? Katero orodje ustreza tej nalogi? Kako bo omogočen drugačen tip podpore za različne učence5? Študije kažejo, da takšni sistemi nimajo bistvenega vpliva na učenje, če se uporabljajo v kratkem časovnem obdobju. Učinkovitost se poveča, če jih uporabljate vsaj eno celo šolsko leto ali dlje7. Če se odločite za njihovo uporabo, bodite pripravljeni podpreti učence pri upravljanju lastnega učenja. Bodite potrpežljivi in pripravljeni na eksperimentiranje, neuspehe in ponovne poskuse2,5.


1 Groff, J., Personalized Learning: The state of the field and future directions, Center for curriculum redesign, 2017.

2 Holmes, W., Anastopoulou S., Schaumburg, H & Mavrikis, M., Technology-enhanced personalised learning: untangling the evidence, Stuttgart: Robert Bosch Stiftung, 2018.

3 Taylor, D., Yeung, M., Bashet, A.Z., Personalized and Adaptive Learning, Innovative Learning Environments in STEM Higher Education pp 17–34, SpringerBriefs in Statistics, 2021.

4 Becker, S. et al, NMC Horizon Report: 2018 Higher Education Edition, Educause, 2018.

5 Feldstein, M., Hill, P., Personalized Learning: What It Really Is and Why It Really Matters, Educause Review, 2016.

6 Wood, D., Bruner, J., Ross, G., The role of tutoring in problem solving,  The Journal of Child Psychology and Psychiatry, 1976.

7 Alkhatlan, A., Kalita, J.K., Intelligent Tutoring Systems: A Comprehensive Historical Survey with Recent Developments, International Journal of Computer Applications 181(43):1-20, 2019.

 

Licence

Icon for the Creative Commons Attribution 4.0 International License

UI za učitelje: interaktivni spletni priročnik Copyright © 2024 by Colin de la Higuera and Jotsna Iyer is licensed under a Creative Commons Attribution 4.0 International License, except where otherwise noted.

Share This Book