Iskanje informacij

8 Spletni iskalniki – 2. del

Avtentičnost in ustreznost

Naučili so nas, da zaupamo knjigam. Založnike, knjižničarje, profesorje, učitelje in strokovnjake z najrazličnejših predmetnih področij dojemamo kot varuhe tiskanih virov informacij. Oni so tisti, ki poskrbijo za verodostojnost in kakovost teh virov. Kako pa je na spletu – kako tam zagotoviti, da učenci najdejo ustrezne vire1,2?

Tudi v tiskanih gradivih iz kakovostnih, zanesljivih virov se pojavljajo napake in predsodki. Kultura kritičnega vrednotenja na tem področju prinaša koristi onkraj izbire kakovostnih spletnih virov2.

Digitalni repozitoriji

“MIT Open Courseware” by stevegarfield je licenciran pod CC BY-NC-SA 2.0. Če si želite ogledati kopijo te licence, obiščite https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.0/?ref=openverse.

Dober način za zagotavljanje avtentičnosti vsebin je uporaba digitalnih zbirk iz znanih in zaupanja vrednih virov, pa naj gre za zbirke podatkov na nivoju posamezne šole ali za veliko obsežnejše zbirke, ki so v globalni uporabi. V zadnjih dveh desetletjih se je število digitalnih knjižnic močno povečalo, kar učiteljem omogoča uporabo zbirk podatkov, zemljevidov in slik ter drugih dokumentov3.

Pri iskanju informacij lahko uporabite funkcijo “iskanje/išči” na samem spletnem mestu, ali pa v iskalniku (npr. Google) poleg iskalnega niza vnesete site:  (kot ključno besedo).

Tudi Google ima specifične iskalnike za:
 javne podatkovne zbirke, v katerih vlade, javne ustanove in velike korporacije objavijo zbrane podatke za javni dostop. To so vse javne informacije, zbrane v študijah, anketah in popisih prebivalstva4.
raziskovalne članke, kjer je indeksiranih in pripravljenih za iskanje na milijone člankov in knjig, tako prosto dostopnih kot plačljivih.

Poleg tega so priljubljeni viri informacij tudi odprti (prosto dostopni) tečaji raznih univerz, Khan Academy in številne spletne enciklopedije.

Spremenljive vsebine

Spletni iskalniki nenehno preizkušajo nove algoritme. Iskanje na mobilnih napravah je drugačno od iskanja na namizju, saj daje prednost rezultatom, ki so vezani na trenutno lokacijo4. Vsak dan poteka indeksiranje novih vsebin, spreminja se indeksiranje starih. Iz starih podatkov se s ponovnim analiziranjem vsebin ustvarjajo novi1. Spreminjajo se avtorske pravice in licence. Zakonodaja na področju podatkov se prav tako spreminja, tako s časom, kot tudi glede na lokacijo (državo). Na območju Evropske unije, na primer, iskalniki zaradi Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) na sezname rezultatov še vedno uvrščajo vsebine, ki jim je bil odstranjen indeks. Celo zemljevidi se spreminjajo glede na to, od kod do njih dostopamo. Spreminjata se jezik in raba jezika. Od države do države se spreminja tudi uporaba (in interpretacija) medicinskih kategorij itn1.

Ne pozabimo, da so rezultati iskanja razvrščeni glede na zgodovino dejavnosti uporabnika_uporabnice, glede na njegove_njene osebne podatke in glede na nastavitve zasebnosti. Torej imamo pravzaprav vsi dostop do različnih vsebin in morda celo ne moremo dvakrat najti iste vsebine. Vse te razlike je treba upoštevati pri snovanju izobraževalnih aktivnosti.

Drugi izzivi

Tehnologija iskalnikov s seboj prinaša tudi številne druge spremembe. Znanje je danes zlahka dostopno. Ni nam več treba poznati dejstev. Namesto tega si skušamo zapomniti, kje in kako jih najdemo1. Programerji vsakodnevno izrezujejo in lepijo posamezne dele kode. Inženirji uporabljajo simulatorje. Na voljo so forumi, tako za vprašanja učencev o domačih nalogah, kot tudi takšni za pritožbe učiteljev. Veščine postajajo pomembnejše od znanja in spomina. Celo naš pogled na etiko in moralo se spreminja – kako, na primer, razložiti problem plagiatorstva “generaciji kopiraj-prilepi”?


1 Russell, D., What Do You Need to Know to Use a Search Engine? Why We Still Need to Teach Research Skills, AI Magazine, 36(4), 2015.

2 Marion Walton, M., Archer, A., The Web and information literacy: scaffolding the use of web sources in a project-based curriculum, British Journal of Educational Technology, Vol 35 No 2, 2004.

3 Land, S., Hannafin, M. J., & Oliver, K. Student-Centered Learning Environments: Foundations, Assumptions and Design. In Jonassen, D. H. & Land, S. (Ed.), Theoretical foundations of learning environments (pp. 3–26), Routledge, 2012.

4 Spencer, Stephan. Google Power Search: The Essential Guide to Finding Anything Online With Google, Koshkonong. Kindle Edition.

Licence

Icon for the Creative Commons Attribution 4.0 International License

UI za učitelje: interaktivni spletni priročnik Copyright © 2024 by Colin de la Higuera and Jotsna Iyer is licensed under a Creative Commons Attribution 4.0 International License, except where otherwise noted.

Share This Book