42 UI, domače naloge, preizkusi znanja, izpiti …

Eden od priljubljenih argumentov, ki UI obljublja svetlo prihodnost v izobraževanju, je ta, da lahko UI namesto nas poskrbi za izpite.

Tukaj opisujemo nekaj načinov, s katerimi lahko UI “pomaga” učitelju pri izpitih:

1. samodejno vrednotenje besedil.
2. Nadzor nad aktivnostmi učencev med izpitom (proktoriranje). Spletne kamere in drugi senzorji naj bi preverjali, kaj se dogaja. V času COVID so se razmahnila podjetja, ki so predlagala tovrstne storitve. Vendar je uporaba teh storitev sporna in nekateri avtorji so predlagali, da so takšne tehnologije lahko vsiljive, vodijo v rasno diskriminacijo in na splošno ne delujejo^1,2.
3. Kontrola plagiatorstva. Na spletu so za to na voljo številna orodja. Tudi če večinoma ne gre za delovanje UI, obstaja več orodij, katerih cilj je identificirati plagiatorstvo, npr. Turnitin. Veliko univerz uporablja to ali podobno orodje. V številnih primerih imajo univerze pravilnike o uporabi takšnih orodij in o pravicah študentov/učencev v zvezi s tem.
4. Samodejna izbira individualiziranih vprašanj. To obstaja že dolgo in je pogosto element priljubljenih sistemov za upravljanje učenja (LMS), kot je Moodle³.

Domača naloga sledi vsaj trem idejam⁴:

1. sumativno ocenjevanje: ocene so odvisne od kombinacije rezultatov. Nekateri učitelji verjamejo, da je delo učencev doma, v lastnem ritmu, manj stresno. Pogosto se zgodi, da učitelj nima dovolj časa, da obravnava učni načrt v celoti, razen če se ocenjevanje opravi izven časa pouka.
2. Domača naloga doda še eno plast znanju, ki ga je učenec pridobil v razredu.
3. Pred načrtovanim testom ali izpitom se morajo učenci učiti (se pripraviti). Učitelj zato zahteva, da doma izpolnijo vaje ali naloge, ali da si določen del snovi zapomnijo.

V zvezi z domačimi nalogami seveda obstajajo različna stališča. Ker se razlikujejo od kulture do kulture, jih tukaj ne bomo opisovali.

Pomembno pa je upoštevati, da kadar učencu cilj domače naloge ni jasen in če obstaja način, kako se izogniti domači nalogi, bo to storil.

Pogosto mora učenec oddati rezultat svoje domače naloge. Danes že obstajajo številni načini “goljufanja” ki jih podpira delovanje UI:

• Na področju matematike orodja, kot je Photomath, omogočajo, da posnamemo sliko enačbe, ki jo je treba rešiti, in neposredno dobimo rešitev.
• V matematiki so zdaj na voljo orodja tipa GPT3, ki lahko rešujejo preproste matematične probleme.
• Pri učenju jezikov se pri domačih nalogah pogosto uporabljajo orodja za samodejno prevajanje (kot sta DeepL in Google Prevajalnik).
• Za naloge iz družboslovja se pojavljajo nova orodja, učenci pišejo eseje s pomočjo UI in počasi napredujejo pri tem, kako preslepiti učitelje.

Naš cilj tukaj ni, da podamo izčrpen seznam teh orodij. Na to temo so vsak dan objavljeni novi članki. Univerzalne rešitve ni. Naš cilj je ozaveščanje in spodbujanje razmisleka o teh vprašanjih. Oglejte si primer goljufanja pri igri šaha.

Šah

Šah je igra, ki je povezana tako z izobraževanjem kot z UI⁵. Obstajajo celo šole in države, ki šah uporabljajo pri izobraževanju: način razmišljanja, ki je potreben pri šahu, je koristen iz številnih razlogov in pri vseh starostih. Podobno velja tudi za druge igre in med drugim obstajajo tudi pobude za uporabo, npr., igre bridž v izobraževanju⁶.

Šah je UI omogočil dva pomembna mejnika: leta 1997 je Garyja Kasparova premagal Deep Blue⁷; leta 2016 pa je Alphazero s precejšnjo razliko premagal vse najboljše delujoče sisteme UI. V prvem primeru UI ni vsebovala strojnega učenja in je temeljila na pravilih, ki jih je oblikoval človek. V drugem primeru so bile nevronske mreže in okrepljeno učenje bistvenega pomena. Medtem ko se je leta 1997 UI opirala na več sto tisoč partij, ki jih je odigral človek, je bilo leta 2016 vse to znanje, ki ga je ustvaril človek, odstranjeno in zagotovljena so bila samo pravila igre.

Danes nas šah zanima zaradi številnih polemik, povezanih z vprašanjem goljufanja. Med pandemijo Covida je večina šahovskih tekmovanj potekala prek spleta in jasno je bilo, da je prihajalo do goljufanja. Pri šahu je goljufanje preprosto. Preveč preprosto. S pametnim telefonom poiščete potezo, ki jo predlaga UI. Zdaj je bilo treba rešiti naslednje vprašanje: “kako vemo, kdaj je igralec goljufal?” In kako smo lahko prepričani? Strokovnjaki so zasnovali metode, ki vključujejo primerjavo igralčevih potez s potezami, ki jih predlaga UI. Ker so programi UI zdaj (veliko) boljši od ljudi, sledi zaključek, da igralec, ki igra poteze, ki jih priporoča UI, goljufa. In na koncu koncev je to primerljivo z odzivom učitleja, ko povprečen učenec na izpitu doseže posebno dober rezultat.

Za goljufanje

1. V primeru šaha, a tudi v šoli, dva razloga pojasnjujeta, zakaj igralec (učenec) uporablja programsko opremo UI, namesto da bi nalogo opravil sam.
   1. Programska oprema UI je preprosta za uporabo.
   2. Programska oprema UI naj bi bila veliko boljša od človeške. Šahist se dobro zaveda, da poteze, ki jih predlaga UI, presegajo njegove sposobnosti. Vendar se ji je težko upreti. Kot so nam povedali nekateri učitelji: “tudi boljši učenci uporabljajo prevajalnike: domačo nalogo najprej naredijo sami, nato pa preverijo s prevajalnikom in ugotovijo, da je rezultat UI boljši”.

A vprašanje ostaja: ali je to goljufanje? Če upoštevamo samo gola pravila igre, potem je. Kaj pa, če je naloga prenašanje opek z ene strani ceste na drugo? In pravilo je, da ne smete uporabljati samokolnice. Toda samokolnica je tam in občutek imate, da vas nihče ne gleda. Res je, samokolnice ni dovoljeno uporabljati, toda če je naloga s tem krajša in hkrati učinkovitejša, ali ni smiselno, da jo uporabimo?

Učitelj v zanki

Ob vsem tem se je treba sprijazniti s tem, da bo priložnosti za goljufanje vedno več. In zdi se, vsaj v tem trenutku, da težko prepričujemo učenca, naj ne uporablja orodja, ki bo vedno bolj razširjeno.

Ključno vprašanje je torej, ali bomo našli načine, kako razlikovati med aktivnostmi, ki se bodo izvajale v razredu, in tistimi, ki se bodo izvajale doma, in ali bomo v tem drugem primeru sprejeli, da se te domače naloge izvajajo s pomočjo UI?

Arvind Narayanan v tem članku zelo smiselno analizira, kaj se dogaja, in predlaga nekaj zanimivih načinov, kako lahko učitelj pripravi zanimive domače naloge, pri katerih do goljufanja ne bo prišlo.

¹ Brown 2020; Brown L. X. Z. (2020), How automated test proctoring software discriminates against disabled students, Center for Democracy & Technology, available at https://cdt.org/insights/how-automated-test-proctoring-software-discriminates-against-disabled-students/.

² Conijn R. et al. (2022), The fear of big brother: the potential negative side-effects of proctored exams, Journal of Computer Assisted Learning, pp. 1-14, available at https://doi.org/10.1111/jcal.12651.

³ Moodle je odprt in sodelovalen projekt. V pomoč učiteljem pri razvrščanju so bile izdelane in se izmenjujejo številne razširitve in vtičniki. Iskanje lahko začnete tukaj: https://edwiser.org/blog/grading-in-moodle/.

⁴ Na spletu je mogoče prebrati veliko stališč o domačih nalogah. Nekatera so za, druga proti. Poleg tega imajo lahko različne evropske države glede teh vprašanj različna pravila. Eno od zanimivih razprav, ki pa temelji na ZDA, lahko najdete tukaj: https://www.procon.org/headlines/homework-pros-cons-procon-org/.

⁵ FIDE je organ, ki je odgovoren za šah po vsem svetu. Ima strokovnjake, ki se ukvarjajo z vprašanjem šaha v izobraževanju: https://edu.fide.com/.

⁶ Nukkai je francosko podjetje za umetno inteligenco, katerega programska oprema Nook z umetno inteligenco je marca 2022 premagala ekipe svetovnih prvakov v bridžu. Delajo tudi na različici igre Bridge, ki lahko otroke uči logike. https://nukk.ai/.

⁷ Obstaja veliko referenc, ki pokrivajo zgodbo o zmagi Deep Blue nad Garyjem Kasparovom. Pogled IBM-a je očitno pristranski, vendar ga je vredno prebrati, saj IBM vztraja pri zmagi računalnika in ne algoritma. https://www.ibm.com/ibm/history/ibm100/us/en/icons/deepblue/.