12 V ozadju: učinki spletnega iskanja na posameznika

Spletni iskalniki nam sicer zagotavljajo zelo koristne, uporabne storitve, vendar imajo tudi določene negativne učinke tako za posameznika, kakor tudi za družbo kot celoto. Če se teh vplivov zavedamo, lahko zaščitimo sebe in bližnje.

Podatki in zasebnost

Večina spletnih mest, iskalnikov in ponudnikov storitev elektronske pošte zbira podatke o uporabnikih. Večina teh podatkov identiteti uporabnikov sledi preko IP naslovov. Podatki se nato uporabljajo za prikazovanje ciljno usmerjenih oglasov in prilagojenih (personaliziranih) vsebin, za izboljšanje storitev in za izvajanje tržnih raziskav. Vendar pa iskalniki ne povedo vedno točno katere podatke zbirajo, niti ne povedo, kaj naredijo s temi podatki, ko so enkrat shranjeni¹ . Največkrat ne izvemo niti tega, kje se podatki zbirajo in kje hranijo. Študije so pokazale, da lahko Google sledi uporabnikom na skoraj 80 % spletnih mest².

Informacije, ki jih lahko iskalniki prikazujejo, ko nekdo išče uporabnika, vključujejo:

• informacije, ki jih je uporabnik dodal na nekem spletnem mestu.
• Informacije, ki so jih dodali drugi z njegovim polnim soglasjem.
• Informacije, ki so bile zbrane v drugem kontekstu in nato objavljene na spletu – forumi, organizatorji dogodkov, prijatelji in drugi.

Informacije, zbrane in obdelane pri uporabi iskalnikov, vključujejo:

• Vse poizvedbe: iskana tema, datum in čas iskalne poizvedbe^1,3,4.
• Podatki o aktivnosti v aplikacijah, kot so e-pošta, koledar in zemljevidi, ki jih zbirajo iskalniki, kot sta Google in Microsoft^3,4.
• Podatki, ki jih nekateri iskalniki kupijo od tretjih oseb^3,4.
• Podatki, ki jih od iskalnikov in spletnih mest kupijo tretje osebe in jih sestavijo ter povežejo z uporabnikom².
• Ugotovitve na podlagi zbranih podatkov.
• Ugotovitve na podlagi osebnih nastavitev. Na primer sklepanje, “da ima uporabnik, ki ima močne nastavitve zasebnosti, morda določene psihološke lastnosti ali da morda nekaj prikriva”⁵.
• Profili ali modeli uporabnikov, ki jih iskalniki ustvarijo na podlagi teh podatkov. Ti modeli temeljijo na spletnih podatkih in ponujajo le omejen pogled na uporabnika. Odločitve, ki temeljijo na takšnih modelih, pri uporabi v drugih kontekstih ne bodo pravične.

Podatki, zbrani o enem uporabniku, ki je dal soglasje, se lahko celo uporabijo za sklepanje o drugem uporabniku, ki ni dal soglasja, vendar je iskalnik ocenil, da ima podoben profil.

Vsi ti podatki, tako neobdelani kot obdelani, povzročajo pomisleke glede zasebnosti in varnosti. Ponudniki iskalnikov, vlade in uporabniki lahko ukrepajo v smeri preprečevanja kršitev zasebnosti:

• Shranjevanje podatkov lahko poteka na načine, ki preprečujejo uhajanje in krajo. Na primer s shranjevanjem podatkov o uporabnikih v ločenih in decentraliziranih zbirkah podatkov⁵.
• Podatki so šifrirani ali anonimizirani.
• Za samodejno odkrivanje in razvrščanje sledilnikov se lahko uporabi strojno učenje. To se lahko nato uporabi za izboljšanje orodij za zasebnost brskalnikov².
• Politike in zakoni, kot je zakonodaja o varstvu podatkov (GDPR), lahko uvedejo izrecne smernice in sankcije za urejanje zbiranja, uporabe in shranjevanja podatkov¹.
• Priporočila za uporabnike so pripravljena in objavljena tako, da lahko uporabniki, vključno s starši in učitelji, bolje varujejo lastno zasebnost in zasebnost svojih varovancev.

V Evropi podjetja, ki se ukvarjajo z iskalniki, obravnavamo kot “upravljavce osebnih podatkov”, ne le zgolj kot ponudnike storitev. To pomeni, da so odgovorna za vsebine, dostopne prek njihovih storitev. Vendar pa se zakonodaja na področju zasebnosti pogosto nanaša le na strogo zaupne podatke. Po drugi strani pa se je mogoče z rudarjenjem celo povsem neškodljivih podatkov dokopati do potrebnih informacij za ustvarjanje uporabniških profilov na podlagi implicitnih vzorcev, ki jih ti podatki vsebujejo. Takšni profili (ne glede na to, ali so avtentični ali ne) pa se lahko nato uporabijo za sprejemanje odločitev, ki vplivajo na uporabnike¹.

Poleg tega se od države do države spreminja tudi način izvrševanja zakonov. V skladu z uredbo o varstvu podatkov lahko posamezniki (fizične osebe) od podjetij (tj. od lastnikov spletnih iskalnikov) zahtevajo, da odstranijo rezultate iskanja, ki zadevajo njih kot posameznike. Toda, tudi če podjetje takšne rezultate odstrani iz svojih indeksov na območju Evrope, se lahko ista stran še vedno prikaže v rezultatih iskanja zunaj Evrope¹.

Politike podjetij lahko sicer vsaj deloma osvetlijo njihov način delovanja, toda raziskave kažejo, da je med politiko na papirju in njenim praktičnim izvajanjem pogosto vrzel².

Preberite si več o podatkih tukaj in več o zasebnosti tukaj.

Verodostojnost vsebin

Kritiki opozarjajo, da podjetja, ki izdelujejo spletne iskalnike, niso povsem odkrita glede svoje politike prikazovanja določenih strani med rezultati, medtem ko drugih ne prikazujejo, niti glede politike uvrščanja nekaterih strani višje kot drugih¹.

Na razvrščanje rezultatov iskanja močno vpliva oglaševanje. Večja podjetja za iskalnike poleg iskanja zagotavljajo še veliko drugih storitev. Vsebine, ki jih zagotavljajo, pogosto napihnejo med rezultati iskanja. V Evropi je bil Google že uradno obtožen, da v rezultatih iskanja vidno prikazuje lastne izdelke ali storitve, ne glede na njihove konkurenčne lastnosti¹.

Velika podjetja in spletni razvijalci, ki preučujejo algoritme razvrščanja, lahko na razvrščanje vplivajo tudi tako, da se poigravajo s tem, kako iskalnik opredeljuje priljubljenost in avtentičnost spletnih strani. Seveda pa so merila, ki so jih programerji iskalnikov ocenili kot pomembna, sama po sebi vprašljiva.

Vse to vpliva na verodostojnost rezultatov iskanja. Vedno je dobro uporabiti več virov in več iskalnikov ter se pogovoriti o vsebini, ki se uporablja pri šolskem delu.

Avtonomija

Iskalnik s svojim sistemom razvrščanja priporoča določene vsebine. S tem, ko ne razkrije meril, uporabljenih za izbiro teh vsebin, zmanjšuje avtonomijo uporabnika. Če bi na primer vedeli, da je predlagana spletnih strani sponzorirana ali izbrana na podlagi meril priljubljenosti, s katerimi se ne strinjamo, se morda ne bi odločili za ogled te vsebine. S tem, ko iskalniki in drugi sistemi priporočil uporabniku odvzamejo zavestno privolitev, imajo nadzor oz. močan vpliv na naše vedenje.

Avtonomija pomeni imeti nadzor nad postopki, odločitvami in rezultati⁷. Predpostavlja svobodo (neodvisnost od nadzirajočih vplivov) in aktivnost (sposobnost načrtnega delovanja)⁷. Sistemi, ki priporočajo vsebine brez razlage, lahko posegajo v avtonomijo uporabnikov. Ustvarjajo priporočila, ki uporabnike spodbujajo v določeno smer, tako da jih angažirajo le za tisto, kar je v njihovem interesu, in omejijo nabor možnosti, ki so jim uporabniki izpostavljeni⁵.

¹ Tavani, H., Zimmer, M., Search Engines and Ethics, The Stanford Encyclopedia of Philosophy, Fall 2020 Edition), Edward N. Zalta ed.

² Englehardt, S., Narayanan, A., Online Tracking: A 1-million-site Measurement and Analysis, Extended version of paper at ACM CCS 2016.

³ Google Privacy and Terms.

⁴ Microsoft Privacy Statement.

⁵ Milano, S., Taddeo, M., Floridi, L. Recommender systems and their ethical challenges, AI & Soc 35, 957–967, 2020.

⁶ Tavani, H.T., Ethics and Technology: Controversies, Questions, and Strategies for Ethical Computing, 5th edition, Hoboken, NJ: John Wiley and Sons, 2016.

⁷ Hillis, K., Petit, M., Jarrett, K., Google and the Culture of Search, Routledge Taylor and Francis, 2013.