Naslednji koraki
41 Prosto dostopno?
Odprti izobraževalni viri (OER) in njihova zgodovina
Izobraževalni viri se nanašajo na vsako gradivo (danes večinoma digitalno), ki ima vlogo v izobraževanju: učbeniki, diapozitivi, učni načrti, izpiti… O odprtih virih govorimo takrat, ko jih je mogoče prosto deliti z drugimi (natančnejša opredelitev sledi).
V skladu s priporočili Unesco sta bili novembra 2019 oblikovani definiciji OER in odprtih licenc1:
- Odprti izobraževalni viri (OER) so materiali za učenje, poučevanje in raziskovanje na kateremkoli mediju, ki so objavljeni pod javno domeno ali opremljeni z odprtimi licencami in dopuščajo prost dostop, uporabo, predelavo ter redistribucijo brez ali z določenimi omejitvami.
- Odprta licenca je licenca, ki spoštuje pravice intelektualne lastnine lastnika avtorskih pravic in zagotavlja dovoljenja, ki javnosti podeljujejo pravico do dostopa, uporabe, predelave, ter redistribucije izobraževalnih gradiv.
Izraza odprta vsebina in OER se nanašata na katerokoli delo, ki je avtorsko zaščiteno (razen programske opreme, tam se uporablja izraz odprtokodna), in praviloma zaščiteno z licenco Creative Commons, ki določa načine uporabe avtorskega gradiva (znanih tudi kot 5 R – retain, reuse, revise, remix, redistribute)2. OER del gibanja za odprto izobraževanje (open education); so digitalni izobraževalni viri, ki so brezplačni in prosto dostępni vsem, z numenom da te vire uporabljajo, izmenjujejo, kombinirajo, prilagajajo in nadgrajujejo pri učenju, poučevanju in raziskovanju. OER naj bi bili objavljeni v formatih oz. na nosilcih, ki omogočajo čim enostavnejši dostop, uporabo, (pre)urejanje in predelavo.
Zakaj UI potrebuje odprte podatke
Kot smo v tem pripročniku že večkrat omenili in kar je razvidno tudi iz finančnih naložb s tem povezane industrije, lahko na izobraževanje gledamo kot na trg. In ker je strojno učenje glavna gonilna sila UI, lahko sklepamo, da bo za uspeh UI tudi UI v izobraževanju potrebovala podatke.
Razlika med podatki o uporabnikih in podatki o znanju
Podatki, ki jih potrebuje UI v izobraževanju, so dveh vrst.
Podatki o uporabnikih. Kako se učijo? Kaj sproži kakovostno učenje? Kaj omogoča boljše učenje? Kot je nekoč dejala Daphne Koller: ‘Izobraževalno znanost spremenimo v podatkovno znanost!’
Te podatke lahko zagotovijo samo uporabniki sami. Zato je bistveno, da imajo podjetja platforme, ki od uporabnikov zahtevajo interakcijo. To je bil ključ do uspeha številnih podjetij za UI in bo ključ do uspeha UI v izobraževanju.
Druga vrsta podatkov se nanaša na znanje. V izobraževanju predstavlja velik del tega znanja učno gradivo. Ti podatki se delijo ali pa ne: ustvarjalci znanja pogosto ne poznajo filozofije licenc, gradivo, ki so ga ustvarili, ostane skrito v univerzitetnih repozitorijih, objavljeno na čudaških blogih ali v uporabi znotraj določenih skupin na družabnih omrežjih. To znanje je lahko tudi plačljivo, ali se pojavlja na spletnih straneh, kjer poslovni model sicer vključuje brezplačno ponudbo znanja, vendar od uporabnika zahteva, da pri tem gleda (neželeno) oglaševanje, da bi dobil ali ohranil dostop.
Uporabniške podatke je treba zaščititi
V prvem primeru je treba podatke – podatke o uporabniku – zaščititi. Še toliko bolj, če ti podatki pripadajo mladoletnim učencem. Kar pomeni, da šola ali učitelj teh podatkov ne bi smela deliti s platformami, razen če jim je to izrecno dovoljeno in ne glede na to, ali platforma morda ponuja zanimivo storitev. Iz istega razloga ni nikoli dobra zamisel, da za sodelovanje v neki dejavnosti učitelji registrirajo imena in naslove svojih učencev.
Evropska unija je zagotovila močan okvir za zaščito svojih državljanov, njihove zasebnosti in digitalnih pravic. Ta okvir se imenuje Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR), ki državljanom dodeljuje pravice, ki jih morajo platforme odobriti, ne glede na to, ali so namenjene izobraževanju ali ne.
Podatke o znanju je treba deliti
Po drugi strani pa se lahko podatki o znanju delijo, oz., jih je treba deliti. Seveda je to mogoče le, če ima nekdo za to pravico, kar pomeni razumevanje delovanja licenciranja. Licence Creative Commons so običajno tiste, ki se najbolje obnesejo pri OER.
Oglejte si primer projekta X5-GON.
1 Wiley, D., & Hilton, J. (2018). Defining OER-enabled pedagogy. International Review of Research in Open and Distance Learning, 19(4).
2 Wiley, D (2014).The Access Compromise and the 5th R.
3 Unesco. (2019). Recommendation on open educational resources (OER).
